Analiza

Primerjalna analiza erotike v dramah Dogodek v mestu Gogi in Saloma

approveTo delo je preveril naš učitelj: 16.01.2026 ob 8:50

Vrsta naloge: Analiza

Primerjalna analiza erotike v dramah Dogodek v mestu Gogi in Saloma

Povzetek:

Esej analizira sprevrženo erotiko v Grumovi »Gogi« in Wildovi »Salomi« kot družbeno kritiko represije, moralnih norm in oblasti.

Uvod

Razumevanje in analiza umetniških del, ki naslavljajo temo erotike, posebej njene t.i. sprevržene različice, je v slovenski literarni kritiki in gimnazijskem izobraževanju pogosto vir polemičnih debat in globokih razmislekov o družbi, moralnosti, svobodi in omejitvah posameznika. V pričujočem eseju bom analiziral in primerjal dva izjemno različna, a slogovno prepoznavna dramska dela: »Dogodek v mestu Gogi« slovenskega avtorja Slavka Gruma in »Saloma« simbolista Oscarja Wilda, ki je kljub tujosti postal del slovenskega repertoarja ter odmevnih gledaliških produkcij.

Osrednja tema mojega razmišljanja je literarni motiv “sprevržene erotike”. To je erotika, ki presega klasične vzorce, meji na perverznost, a je hkrati preslikava družbenih stisk, potlačenih želja in različnih oblik oblasti. S primerjalno analizo želim pokazati, kako oba avtorja, vsak v svojem jeziku, obdobju in kulturnem kontekstu, uporabljata erotiko kot zrcalo družbe ter kot orodje družbene kritike – Grum s pronicljivo analizo slovenskega provincializma med obema vojnama, Wilde pa s simbolistično nadgradnjo biblijskih motivov v dobi viktorijanske represije.

Esej bo temeljil na analizi likov, simbolov, dramaturških tehnik in – kar je za slovensko edukacijo ključno – umeščenosti del v širši evropski kontekst s poudarjenimi domačimi referencami.

---

1. Poglavje: Literarni in zgodovinski okvirja obeh del

Najprej je treba razjasniti, da kljub formalni različnosti obe drami vznikneta iz podobnega notranjega nemira – iskanja identitete v razkroju družbenih vrednot.

Dogodek v mestu Gogi

Grumova »Dogodek v mestu Gogi«, praizvedena leta 1930 v Ljubljani, je produkt časa, v katerem so se slovenske dežele (in Evropa) šele otresale totalnega šoka, ki ga je povzročila prva svetovna vojna. Slovenska družba je razpeta med predindustrijsko preteklostjo in modernimi težnjami, v mestu Gogi vlada stagnacija, strah – in prav seksualnost postane eno zadnjih pribežališč za preostalo vitalnost. V tej atmosferi Grum razgrne telesnost kot orožje in kot sredstvo za ohranjanje minimalne identitete – tako individuuma kot skupnosti. Erotika je pogosto prikazana kot groteskna, izprijena, celo tragikomična.

Saloma

Wildeva »Saloma« izvira iz povsem drugega miljeja. V viktorijanski Angliji vladajo strogi moralni codexi, javni diskurz je zadušen s pretirano spodobnostjo. Wilde išče inspiracijo v biblijski zgodbi o Salomi, ki zapelje Heroda in zahteva glavo Janeza Krstnika. Posebnost Wildeovega teksta je v nenehni napetosti med erotično željo in posvečenostjo, pri čemer erotika prerašča v nevarno silo, ki spodnaša vsakršne družbene meje. Wilde uporablja pretirane opise telesa, simbolizem in geste, ki so v času nastanka veljale za skoraj bogokletne.

Primerjava okvirjev

Če Grum tematizira erotiko v okvirih tesnobe, ki jo povzroča družbeno dušenje in provincializem, Wilde v erotiki vidi grožnjo hierarhičnemu redu viktorijanske družbe – v obeh primerih pa protagonisti ne zmorejo ukrotiti ali zares izraziti svojih nagonov. Tako erotika postaja subverzivna sila, skozi katero avtorja razkrivata licemerje in šibkost prevladujočih družbenih struktur.

---

2. Poglavje: Prikaz in analiza motivov sprevržene erotike

Obe drami poučujeta o tem, kako je erotika lahko potisnjena v sfero "sprevrženega" ravno zaradi represije in zatiranja.

Vloga telesa in seksualnosti

V »Dogodku v mestu Gogi« telo ni več vir lepote ali veselja, temveč nosilec strahu, predmet nadzora in celo blagovna vrednota. Seksualnost se v prizorih pogosto sprevrže v ponižanje ali trgovino – spomnimo se prizora s prostitutko Ano in njenim odnosom z orožniki. Erotika ni le v razmerju moški–ženska, temveč je razpršena po celotni skupnosti, kjer vsak lik igra igro vlog, s katero prikriva svoje prave želje.

V »Salomi« pa telesnost postane orodje destrukcije in fascinacije. Saloma z znamenitim Plesom sedmih tančic iz Salome dela mitično žensko, ki slavi lastno telo, a ga uporabljam kot orožje proti oblasti (Herodu) in morali (Janezu Krstniku). Salomina erotika je obsesivna, samouničevalna, sledi ji smrt.

Simbolika in metafore

Grum uporablja simboliko hrane, praznine, ogledal kot metafor za izpraznjeno, izprijeno erotično življenje v mestu Gogi. Vsak lik je podoben strmoglavljenemu liku iz Cankarjeve »Za narodov blagor« ali iz »Kralja na Betajnovi«, kjer se želja izrodi v nemoč.

Wilde zrcali biblijske in orientalske motive: Salomina lepa stopala, bled obraz, kri na ustnicah, sensualnost grozečih besedic ("Hočem tvoja usta!") in motiv krvi ter glave kot vrhunec sprevrženosti.

Konflikt med spolnostjo in moralo

Oba avtorja izpostavljata, kako družba lastne moralne zablode prenaša na telesa posameznikov. V Gogi seksualnost ni dovoljena, zato se izpridi; Saloma je ujetnica svoje želje, ki jo je verska sled izrabila za kazen in ponižanje.

---

3. Poglavje: Likovna in psihološka obravnava likov, povezanih z erotiko

Analiza glavnih likov

Glavna nosilka erotike v »Dogodku v mestu Gogi« je Ana, vendar tudi drugi – policijski orožniki, ostareli prebivalci – projicirajo svoje hrepenenje na druge. Ana se bori z odtujenostjo, želi si ljubezni, vendar svoje telo uporablja kot sredstvo preživetja.

Saloma je bistveno bolj ambivalentna. Čeprav je žrtev svoje mladosti in lepote, hkrati kot prava femme fatale manipulira z vsemi okoli sebe. Wilde jo gradi kot skorajda arhetipsko figuro eksplozivne poželenjske energije.

Psihološki portret in diskrepanca

V obeh primerih opazimo diskrepanco med strahovi in željami likov. Od tod izhaja občutek groze – v Gogi so seksualne fantazije potlačene in izprijene, ker so družbeno nezaželene. V »Salomi« poželenje preraste v obsesiven vzgib brez meja, ki pelje v smrt.

Spolno nasilje in metafora oblasti

Pri Grumu je seksualno nasilje pogosto metaforično – prebivalci Goge so žrtve zatiranja oblasti, ki se pogosto izraža skozi nadzor nad ženskami. Wilde pa v Salominem pogojevanju izsiljuje, kar je posledica močne patriarhalne strukture in krščanske morale, ki obsoja svobodno izražanje spolnosti.

---

4. Poglavje: Družbeni in filozofski vidiki sprevržene erotike

Erotika kot kritika družbenih norm

Tako Grum kot Wilde s pomočjo erotike razkrivata licemerje in praznost družbenih kodov. Sprevržena erotika je posledica represije in lažnega moraliziranja, kar je posebej vidno v Gogi, ki se ne razlikuje veliko od Kranja ali Celja v času med obema vojnama, ko je bil vsakršni užitek že sam po sebi sumljiv.

Moralna ambivalenca in družbeni kontekst

Pojem »sprevrženosti« je vedno pogojen z aktualno družbeno moralo: Wilde za viktorijanski svet predstavlja škandal, Grum pa za slovensko malomeščanstvo grotesko. Oba se igrata z bralčevimi predsodki in izzivata družbeno sfero (kot je npr. počel Ivan Cankar).

Religija in tradicija

V »Salomi« je verska simbolika eksplicitna: Janez Krstnik kot fanatični protitip erotične Salome, Herod kot simbol pokvarjene oblasti. Saloma paradira z glavno Janeza kot trofejo svoje poželenjske zmage, a hkrati je kaznovana z lastno tragedijo. Grum pa kritizira predvsem lažno bogaboječnost, ki je v resnici le fasada za nagon in oblast.

---

5. Poglavje: Jezik, slog in dramatizacija spolnosti

Stili in jezik

Grum je kratek, ostrih replik, v njegovih dialogih ni prostora za leporečje. Njegov slog je naturalističen, pogosto fragmentaren, kar poudarja praznino in zatohlost seksualnosti v mestu Gogi. Wilde gradi poetične, senzualne monologe, polne orientalskega barvnega besedišča, ki čutnost dviguje v simbolistično ekstazo.

Dramaturgija

Pri Grumu gledalca moti groteska, pri Wildu pa osuplja in muči. Wilde uporabi vrhunsko stopnjevanje in eklektično plastenje simbolov (ples, kri, usta, kriči), Grum pa med prizori ustvarja občutek stiskanja, skoraj dušenja.

Vpliv uprizoritve

Na slovenskih odrih (npr. v SNG Drama Ljubljana) so obe drami pogosto brali ravno skozi prizmo vprašanja: ali erotika ruši ali potrjuje družbeni red? Uprizoritve z odkritimi spolnimi prizori ali eksplicitnimi gestami so pogosto izzvale burne odzive – kar priča o tem, da je tema še vedno živa.

---

Zaključek

Primerjava »Dogodka v mestu Gogi« in »Salome« pokaže, da motiv sprevržene erotike presega meje časa in prostora, saj je vedno pogojen s strahom pred neznanim, potlačenim ter vsiljenim družbenim redom. V obeh delih je erotika nosilka subverzije: v Gogi opozarja na praznost moralnih norm in oblastno nasilje nad telesi, v Salomi pa pretresa samo bistvo poželenja in kazni.

Oba avtorja drzno prestavljata meje dovoljenega – Grum neprizanesljivo karikira lastno okolje, Wilde pa skozi biblijsko parabolo pokaže, da sta želja in oblast vedno v nevarnem dialogu. Sprevržena erotika je pri obeh predvsem izdelek represije, lažnih idealov in strahu pred lastno naravo.

V prihodnje bi se veljalo bolj poglobiti v psihološko analizo posameznih likov in njihovo uprizoritveno interpretacijo v sodobnem okolju. Nenazadnje pa je prav interdisciplinarni pristop, ki vključi literaturo, sociologijo in psihologijo, tisti, ki nam pomaga razumeti, zakaj še danes obe drami odmevata v naši družbi.

---

Dodatek: Priporočila za branje in analizo

Za poglobljeno razumevanje predlagam branje sekundarne literature, kot so analitične študije slovenske ekspresionistične dramatike (npr. Mateja Pezdirc Bartol: »Slovenska ekspresionistična drama«, 2000), poglobitev v tragedije ženske v evropski drami (Dušan Moravec: »Popolni trikotnik: ženska v evropski drami«) ter primerjalne razprave o simbolizmu (Alenka Koron, »Simbolizem na Slovenskem«).

Svetujem, da pri interpretaciji motivov vedno upoštevamo družbeno-ekonomski okvir in dialog s sodobnostjo. Dobro izhodišče je tudi primerjava s sodobnimi dramami, ki tematizirajo seksualnost in identiteto, kot so dramska dela Simona Šerbineka ali Goranovo »Človeško povračilo«.

Zato, kadar analiziramo drame, ki tematizirajo sprevrženo erotiko, ne gre le za vprašanje provokacije, temveč za globlji razmislek o nas samih – o družbi, moralnosti in pogumu, da presežemo predsodke.

Primeri vprašanj

Odgovore je pripravil naš učitelj

Kakšna je primerjalna analiza erotike v dramah Dogodek v mestu Gogi in Saloma?

Obe drami tematizirata sprevrženo erotiko kot kritiko družbenih norm in represije, pri čemer Grum izpostavlja provincialnost, Wilde pa religiozno-moralno strogost viktorijanske dobe.

Kako je motiv sprevržene erotike prikazan v Dogodku v mestu Gogi in Salomi?

Sprevržena erotika izhaja iz družbene represije; v Gogi se izraža kot ponižanje in trgovina s telesom, v Salomi pa kot obsesija in destruktivna sila.

Kakšna je vloga glavnih likov v analizi erotike v Dogodek v mestu Gogi in Saloma?

Ana in Saloma sta osrednji ženski figuri, obe manipulirata z erotično močjo, a postaneta tudi žrtvi družbenih omejitev in lastne želje.

Kako družbeni in filozofski vidiki vplivajo na erotiko v Dogodku v mestu Gogi in Salomi?

Erotika razkriva licemerje družbenih norm; v Gogi je odziv na stagnacijo in represijo, v Salomi pa simbol izziva zoper oblast in religijo.

Kakšna sta jezik in slog v prezentaciji erotike v Dogodek v mestu Gogi in Saloma?

Grumov slog je naturalističen in fragmentaren, kar poudari zatohlost okolja, Wilde pa uporablja poetične, simbolistične monologe za ustvarjanje senzualnosti.

Napiši analizo namesto mene

Ocenite:

Prijavite se, da lahko ocenite nalogo.

Prijavite se