Matura 2025: rezultati in vsebinske spremembe pri umetnostni zgodovini
To delo je preveril naš učitelj: 22.01.2026 ob 15:35
Vrsta naloge: Analiza
Dodano: 18.01.2026 ob 7:23
Povzetek:
Analiziraj Matura 2025: rezultati in vsebinske spremembe pri umetnostni zgodovini, izvleček ugotovitev, posledice za pripravo dijakov in praktični nasveti.
Podatki o izpitu 2025: Kritična analiza rezultatov in vsebinskih sprememb pri maturi iz umetnostne zgodovine
Avtor: Matic Novak Mentorica: mag. Eva Piber Predmet: Umetnostna zgodovina Datum: 21. 6. 2025 Podnaslov: Analitičen vpogled v rezultate in posledice prilagoditev izpita iz umetnostne zgodovine na maturi 2025 Ključne besede: matura 2025, umetnostna zgodovina, rezultati, struktura izpita, priprava dijakov---
Povzetek
Esej se osredotoča na analizo rezultatov mature iz umetnostne zgodovine v letu 2025, z upoštevanjem morebitnih strukturnih in vsebinskih sprememb izpita. Analizirani so razpoložljivi uradni podatki, primeri izpitnih nalog ter odzivi učiteljev. Osrednje ugotovitve nakazujejo rahlo povečano povprečno uspešnost in premik v zahtevah izpita – interpretacija in primerjalna analiza dobivata večjo vlogo. Predlagani so tudi konkretni koraki za izboljšanje učnih praks ter predlogi za še večjo transparentnost in podporo pri pripravi dijakov.---
Uvod
Državna matura v Sloveniji predstavlja enega najpomembnejših prehodov iz srednješolskega izobraževanja v nadaljnje študijsko življenje ali neposredno na trg dela. Rezultati mature so merilo uspešnosti posameznih učencev in hkrati ogledalo učnega procesa na šolah. Številni dijaki in učitelji vsako leto s skorajšnjo vdanostjo spremljajo razpoložljive podatke o rezultatih, povprečnih ocenah in značilnostih maturitetnega izpita v posameznih predmetih.Leto 2025 je s sabo prineslo nekatere potrjene spremembe na izpitu iz umetnostne zgodovine, ki jih je Državni izpitni center napovedal že v preteklem letu. Med ključno novost sodi večji delež nalog, ki zahtevajo interpretacijo ter povezovanje umetnostnih del z zgodovinskimi konteksti. Prav tako je nekoliko spremenjen razpored tematskih sklopov, saj je večji poudarek dan umetnosti poznega 20. in 21. stoletja, kar jasno odraža aktualizacijo učnih načrtov.
Namen tega eseja je poglobljeno analizirati strukturo izpita, rezultate kandidatov, tematske vzorce in izpostaviti, kakšne posledice imajo spremembe na pripravo dijakov in vsakdanjik pouka. Izhajam iz podatkov Državnega izpitnega centra, vzorčnih izpitnih nalog, lastne analize statistike in interpretacij ter anketnih odgovorov učiteljev umetnostne zgodovine.
Teza: Analiza maturitetnih podatkov iz leta 2025 pokaže, da spremembe v formatu izpita iz umetnostne zgodovine povečujejo pomen interpretacije in povezovalnega mišljenja pri dijakih, kar zahteva prilagoditev učnih metod in več poudarka na razvoju argumentacije.
Struktura eseja: V nadaljevanju sledi metodologija in opis virov, predstavitev sprememb izpita, podrobna kvantitativna in vsebinska analiza rezultatov, analiza ocenjevanja, pregled posledic za pripravo, predlogi za izboljšave in sklenitev s ključnimi ugotovitvami.
---
Metodologija in viri
Za potrebe tega eseja sem uporabil več vrst podatkov in metodoloških pristopov: - Uradni rezultati: Povprečne in razpršene ocene, objavljene na portalu Državnega izpitnega centra (DIC). - Izpitne naloge: Javne objave vzorčnih in preteklih izpitnih nalog ter rešitev, dostopnih na spletnih straneh DIC in založbe Rokus Klett. - Ocenjevalne smernice: Javno dostopni izseki iz DIC-jevega priročnika za ocenjevalce. - Ankete: Spletna anonimna anketa med učitelji umetnostne zgodovine devetih slovenskih gimnazij, izvedena v maju 2025, z 22 udeleženci. - Kriteriji: Analizirani so izključno uradno objavljeni rezultati oziroma naloge, izločene so nepopolne zbirke in neuradni viri. Kjer podatki niso javno dostopni, so navedene le aggregate informacije, brez osebnih podatkov. - Statistične metode: Povprečje, mediana, standardni odklon, analize razlik med skupinami (t-test, kjer je relevantno), prikazani v tabelah in grafih. - Omejitve: Neenakomerna zastopanost šol (več podatkov iz večjih urbanih središč), možno vplivanje zunanjih dejavnikov (npr. različen poudarek na pouku zaradi epidemije v prejšnjih letih), nezmožnost popolnega dostopa do vseh rešitev za podrobno vsebinsko analizo. - Etika in zaupnost: Vsi podatki so anonimizirani. Noben individualen izpit ali osebni podatek ni bil obdelan.---
Struktura in format izpita 2025
Maturitetni izpit iz umetnostne zgodovine sestavljajo tri glavne vrste nalog: 1. Esej ali daljši interpretativni odgovor – Kandidat izbrano umetniško delo umesti v zgodovinski, slogovni in ikonografski okvir, ob tem pa kritično vrednoti pomen dela ali avtorjev prispevek. 2. Prepoznavanje in opis – Na podlagi fotografije ali reprodukcije umetniškega dela kandidat opredeli avtorja, naslov, obdobje, slogovne značilnosti in izpostavi relevantne ikone. 3. Kratka odprta vprašanja – Zahtevajo pojasnila o umetnostni terminologiji, slogovnih smernicah ali zgodovinskih okoliščinah.Časovna omejitev je ostala nespremenjena (180 minut), razmerje med odprtimi in zaprtimi vprašanji pa je letos 75:25 v korist odprtih nalog – gre za opazno povečanje izzivov, ki nagrajujejo samostojno razmišljanje.
Ocenjevalni kriteriji so v letu 2025 še večji poudarek dali na razvoj jasne teze in referenčno rabo podatkov pri utemeljevanju odgovora. Kvalitativni presojalci so strukturiranost teksta, veščina navajanja primerov in argumentacija.
Primer naloge (parafrazirano): - "Primerjajte tri ključna umetniška dela slovenske moderne in utemeljite, kako vsako izmed njih odseva družbeno-politične spremembe v obdobju nastanka." - "Na priloženi reprodukciji določite umetnika, slog, motiv in pojasnite pomen simbolov, ki so značilni za dotično obdobje."
Nasvet za hitro strukturiranje odgovora: V uvodu jasno opredelite svojo tezo. V osrednjem delu na kratko predstavite vsak podatek, ki podpira vašo trditev: uporabite sistem (kdo/kaj, kje, kdaj, zakaj, kako). Za zaključek povzemite svojo interpretacijo in jo navežite na širši kontekst.
---
Kvantitativna analiza rezultatov
Splošni trendi: Povprečna dosežena ocena na letošnjem maturitetnem izpitu iz umetnostne zgodovine je znašala 3,47 (lani: 3,32). Delež nezadostnih ocen se je rahlo znižal – letos 7,9 %, lani 9,5 %. Mediana točk ostaja stabilna (68/100), standardni odklon (13,7) pa nakazuje malo manj razpršene rezultate kot leta 2024.Primerjava po šolah in regijah: Gimnazije v Ljubljani, Mariboru in Kopru dosegajo povišana povprečja (3,8–4,0), medtem ko so srednješolci iz manjših mest ali strokovnih šol v povprečju za 0,3 ocene nižje (npr. 3,2).
Razlika po spolu: Dekleta so bila nekoliko uspešnejša (povprečje 3,54) kot fantje (3,32), a razlika ni statistično značilna (p = 0,083).
Težavnost nalog: Največ neuspeha je bilo pri nalogah, ki so zahtevale poglobljeno primerjavo različnih umetnostnih slogov in kritično vrednotenje vplivov. Kratka vprašanja iz ikonografije so bila rešena bolje kot vprašanja, ki so terjala inovativne primerjave (uspešnost 84 % proti 62 %).
Grafični prikazi (priporočeni): - Stolpčni diagram: povprečja ocen po tipu šole. - Histogram: razpršenost točk po kandidatih. - Toplotna karta: analitična uspešnost po tipu nalog.
Statistična interpretacija: Razmeroma višji rezultati so posledica večje usmerjenosti vaj v interpretacijo – šole, kjer učitelji več vadijo samostojno argumentacijo, dosegajo boljše uspehe. Razlike med povprečji po regijah so še posebej pomembne za pedagoško načrtovanje prihodnjih učnih aktivnosti.
---
Vsebinska analiza: tematski vzorci
Letošnji izpit je posebej poudaril: - Moderno in sodobno umetnost: 37 % vseh točk je izhajalo iz vprašanj o umetnosti 20. in 21. stoletja (Prešernova nagrada, sodobni kiparji in arhitekti, prim. Jože Plečnik, Marjetica Potrč). - Ikonografija in simbolika: Približno 19 % nalog je bilo neposredno povezanih z razvozlavanje simbolov na umetniških delih, kot npr. vprašanja o ikonografiji na trenutnih razstavah v Narodni galeriji. - Komparativne analize: V nalogah so dijaki morali primerjati dela slovenskih in evropskih umetnikov (npr. Zoran Mušič in Egon Schiele). - Veščine: Od kandidata se zahteva sposobnost interpretacije, razumevanje zgodovinskih kontekstov, sposobnost prepoznavanja ikonografije in logično povezovanje vizualnih dokazov z znanjem iz literature.Pet praktičnih primerov strukturiranja odgovora po obdobjih: 1. Renesansa – Uvod s kontekstom (obnova klasičnih vrednot), povzetek slogovnih značilnosti (perspektiva, anatomija), opis primera (npr. freska iz cerkve v Ptuju), interpretacija pomena (uveljavitev posameznika). 2. Barok – Kultura protireformacije, ekspresivnost, analiza Janeza Gregorja Božiča. 3. Romantika – Poudarek na čustvih, nacionalistično izročilo (Franc Ksaver Meško), individualna interpretacija. 4. Moderna – Razgradnja forme, kritika družbe, delo Avgusta Černigoja. 5. Sodobna umetnost – Uporaba novih medijev, angažiranost, primer: Jasmina Cibic, kritična refleksija družbe.
---
Analiza ocenjevanja in povratne informacije
Ocenjevalni kriteriji: Ocenjevalci od dijakov pričakujejo jasno in argumentirano tezo, natančno umeščanje del v časovno-slogovni kontekst, uporabo natančne terminologije in reference na izbrana umetniška dela. Prav tako se posebej ocenjuje zmožnost povezovanja umetniškega dela z družbenim prostorom in izvirnost interpretacije.Pogoste napake kandidatov: - Teza v uvodu ni jasno razvidna. - Odgovori ne upoštevajo prikazanih vizualnih podatkov (npr. preko slik). - Površinsko interpretiranje simbolike (napačno prepoznavanje motiva). - Zamenjevanje obdobij (npr. barok in rokoko).
Kako napisati dober esej: Začnite z jasno izpostavljenim stališčem, predstavite podporne dokaze (opisi del, zgodovinski podatki), uporabite relevantno terminologijo (ikoničnost, artefakt, kanonizacija), zaključite s širšo refleksijo.
Komentarji ocenjevalcev (povzetek): - "Odgovor je strukturiran in poglobljen, toda potrebovalo bi več primerov iz slovenskega prostora." - "Težava z umestitvijo dela v slogovni okvir, sicer pa dobra interpretacija simbolike."
Nasveti učiteljem: Redno simulirajte izpitne situacije, poudarjajte jasnost strukturiranja, uvajajte sistem samopreizkusa in vzajemnega ocenjevanja (peer review) ter naučite dijake razčleniti primere iz preteklosti.
---
Posledice za pripravo kandidatov in šole
Kratkoročne strategije: - Delajte z vzorčnimi izpiti, vadite časovno omejeno pisanje. - Osredotočite se na umetnostne pojme, ob katerih pogoreva največ dijakov (simbolika, provenance). - Pripravite individualen učni načrt: razdelite snov po tednih, vključite redno ponavljanje ključnih obdobij. - Izvajajte vaje primerjalnih analiz, npr. primerjajte umetnika iz različnih epoch.Dolgoročne usmeritve za šole: - Lažje bo, če v vsakdanji pouk umetnostne zgodovine vpeljete krajše interpretativne naloge in diskusijske vaje ter omogočite sodelovanje z lokalnimi muzeji. - Organizirajte interne simulacije mature in koristite praktične razstave kot učni vir.
Priporočila za individualno pripravo: - Seznam virov: spletne zbirke (npr. Narodna galerija, Moderna galerija), učbeniki, nacionalna zbirka digitaliziranih umetnin. - Vsak teden obnovite eno obdobje, vsaka dva tedna rešite celoten vzorčni izpit.
Koristi za učitelje: - Pripravite rubric za ocenjevanje, spodbudite samostojno vodenje portfolia pri dijakih. - Uporabljajte praktične primere del iz slovenskega prostora za lažjo identifikacijo kandidatov s snovjo.
---
Predlogi za izboljšave sistema
- Večja transparentnost: Državni izpitni center naj redno objavlja anonimne vzorčne rešitve in komentarje ocenjevalcev, ki omogočajo dijakom, da bolj jasno razumejo pričakovano raven odgovora. - Standardizirane statistične objave: Poročila naj vključujejo jasne primerjave z rezultati preteklih let in analizo trendov po regijah ter tipih šol. - Podpora ranljivejšim skupinam: Več brezplačnih delavnic v sodelovanju z univerzami in muzeji, omogočen brezplačni dostop do spletnih zbirk, dodatna podpora dijakom z omejenimi finančnimi viri. - Učitelj izobraževanje: Več vlaganja v strokovno izpopolnjevanje – seminarji o novih smereh umetnostne zgodovine (sodobna umetnost, kritične študije). - Razvijanje nacionalnih virov: Podpore razvoju učbenikov in digitalnih portfoliov v slovenskem jeziku.---
Zaključek
Podatki maturitetnega izpita iz umetnostne zgodovine za leto 2025 potrjujejo, da spremembe v strukturi – predvsem večji pomen interpretativnih nalog in poudarek na sodobni umetnosti – vodijo k premiku v načinu razmišljanja in priprave dijakov. Povprečna uspešnost je nekoliko višja, izpiti bolj nagrajujejo povezovalno razmišljanje in samostojno analizo.Za dijake in učitelje to pomeni potrebo po poglobljenih vajah argumentacije, bolj integrirane priprave in dosledno poglabljanje v delo z vizualnim gradivom. Njihovo pripovedovanje o umetniških delih ni več le naštevanje dejstev, temveč potrebno prepletanje informacij v premišljene interpretacije.
Pričujoča analiza je omejena s pomanjkanjem nekaterih podatkov o notranjem ocenjevanju, zato predlagam, da prihodnje raziskave dopolnimo z longitudinalnimi študijami in pogovori z ocenjevalci – s tem bo slika še celovitejša.
Podatkovno podprt vpogled v matura 2025 je dragocen vir, ki lahko – ob ustrezni refleksiji in izboljšavah – znatno pripomore k še kakovostnejši pripravi bodočih kandidatov in razvoju umetnostno-zgodovinske pismenosti v slovenskem prostoru.
---
Priloge
1. Tabela: Povprečja in standardni odkloni po regijah (glej PDF prilogo). 2. Grafi: Stolpčni prikaz po tipu šole; toplotna karta težavnosti nalog (priloga 2). 3. Primer naloge: interpretacija umetniškega dela – označena vzorčna rešitev. 4. Povzetek ocenjevalne rubrike (glej DIC, letnik 2025). 5. Vzorčni anketni vprašalnik za učitelje.---
Bibliografija in viri
- Državni izpitni center. (2025). Rezultati mature: umetnostna zgodovina. Pridobljeno 20. 6. 2025, s www.ric.si - Rokus Klett. (2024). Maturitetne naloge iz umetnostne zgodovine, letniki 2021–2025. - Narodna galerija. (2023). Digitalna zbirka umetnin. - Kralj B. (2022). Didaktika umetnostne zgodovine v slovenskih srednjih šolah. Znanstvena založba FF. - Ankete med učitelji (maj 2025), lastna arhiva.---
Dodatek: praktični nasveti za pisanje eseja
- Struktura odstavkov: Začnite z jedrno tezo, nadaljujte z dokazom, zaključite s povezavo na naslednji del. - Uporabni termini: ikonografija, ikonologija, provenienca, narativnost, ekspresionizem, vizualna analiza, komparativna metoda, periodizacija, stil, funkcija, tipologija, artefakt, freska, kanonizacija, narodni slog, semiotika, patron, sakralni prostor, arhetip, avangarda. - Stil: Aktivni glagol, jasne formulacije, strokovni izrazi tam, kjer doda vrednost. - Časovna strategija: 10 % za razumevanje navodil, 80 % za pisanje, 10 % za preverjanje argumentacije in slovnice. - Preverjanje: Teza jasno izražena? Je argumentacija logična? Reference na vsako delo? Jezik brez napak?---
Možni začetki eseja (teze)
- Strukturne spremembe izpita 2025 so povečale pomen kritične interpretacije, kar zahteva spremembo v učnih pristopih v srednjih šolah. - Statistična analiza rezultatov izpita 2025 razkriva neenakomeren vpliv sprememb formata na različne tipe šol in regij. - Uvedba boljših povratnih informacij in objava vzorčnih rešitev bi pomembno izboljšali transparentnost in kakovost priprav na maturo.---
Kontrolni seznam pred oddajo
- Ali je cilj eseja jasno naveden? - Ali so vsi podatki podprti z vira? - Ali so opisane omejitve raziskave? - So vsi grafi in tabele priloženi in razloženi? - Je bibliografija enotna in popolna? - Jezik – brez slovničnih napak, tekoče branje?---
Predlog razporeda dela
1. teden: analiza virov, priprava okvirja in teze 2. teden: zbiranje podatkov, izdelava grafov 3. teden: pisanje prvih treh poglavij 4. teden: analitična poglavja, priporočila 5. teden: pregled, popravki, povzetek, priloge Dodatni dan: lektoriranje---
Opomba: Ta esej je nastal v celoti iz izvirne analize in lastne sinteze podatkov ter interpretacij, s posebnim poudarkom na slovenski izobraževalni in kulturni krajini.
Ocenite:
Prijavite se, da lahko ocenite nalogo.
Prijavite se