Februarska in oktobrska revolucija 1917: vzroki, potek in posledice
To delo je preveril naš učitelj: včeraj ob 23:13
Vrsta naloge: Zgodovinski spis
Dodano: 18.01.2026 ob 6:20
Povzetek:
Razloži Februarsko in oktobrsko revolucijo 1917: vzroke, potek in posledice ter pridobi jasne analize, primerjave in vire za srednješolski zgodovinski spis.
Februarska in oktobrska revolucija – predstavitev
Uvod
Zamislimo si preplavljen Petrograd v mrzlem začetku leta 1917, kjer opotekajoče se množice delavcev in vojakinj zmrzujejo v stoječih vrstah za kruh. V zraku vlada napetost, ki vsako minuto grozi, da bo izbruhnila. Rusko cesarstvo, orjaška, a prisesana država s številnimi narodi, je tik pred prelomom. Leto 1917 je v zgodovini Rusije zaznamovalo dramatičen preobrat, ki je spremenil ne le tamkajšnji svet, temveč celoten potek dvajsetega stoletja. V samo nekaj mesecih sta se zvrstili dve revoluciji, znani kot februarska (po julijanskem koledarju 23. februarja, tj. 8. marca po gregorijanskem) in oktobrska revolucija (25. oktobra/7. novembra po novem koledarju). Prva je v nekaj dneh odplavila več kot tristoletno carjevo oblast, druga pa je z novim udarom postavila temelje sovjetske države.V svojem eseju zagovarjam tezo, da sta, kljub različni naravi – spontanost in ljudska energija februarja ter premišljenost in organiziranost oktobra – obe revoluciji predstavljali povezani fazi istega vsestranskega preoblikovanja ruske družbe. Osredotočil se bom na analizo zgodovinskega ozadja, potekov obeh revolucij, njihove primerjave in posledice, ter reflektiral odprte interpretacije, ki še danes burijo duhove.
---
Metodološka opomba
Za pisanje tega eseja bom črpal iz raznolikih virov: poleg primarnih virov (uradna proglasja, časopisni članki, dnevniki, kot denimo zapisi Aleksandra Kerenskega) upoštevam še sodobne zgodovinarje (npr. Orlando Figes, Sheila Fitzpatrick), slovenske prevode strokovnih del, ter univerzitetne učbenike. Pri analizi se zavedam, da so mnogi dokumenti iz tistega časa pod vplivom politične propagande in subjektivnih pogledov – sovjetski viri pogosto prikazujejo dogodke v luči lastne legitimnosti, medtem ko zahodne interpretacije pogosto temeljijo na liberalnih vrednotah.---
Zgodovinsko ozadje
Na začetku dvajsetega stoletja je caristična Rusija ostajala ena zadnjih velikih absolutističnih monarhij v Evropi. Večina prebivalstva so predstavljali revni kmetje, ki so bili odvisni od zemljiškega plemstva, industriaiskih delavcev pa je bilo vse več, a so bili nezadovoljni s slabimi razmerami in nizkimi plačami. Razslojenost je bila izrazita, kar razbiramo, če si ogledamo podatke iz tistega časa – po popisu iz 1897 je bilo kmečkega prebivalstva kar 80 %. Poraz v rusko-japonski vojni (1905) je zamajal vero v vsemogočnost carja in sprožil prvo revolucijo, ki pa se je končala s kompromisi (ustanovitev Dume), a ne s pravo odpravo avtokracije.K temu je v letih izbruha prve svetovne vojne (1914) prišteti še vojaške in ekonomske katastrofe: nenadna mobilizacija je prekinila kmetovanje, privedla do lakote, nameščenci v zaledju pa so postali še bolj nezadovoljni. Inflacija je podivjala; mestno prebivalstvo je stradalo. Hkrati so se v mestih množile marksistične in socialistične ideje: med delavci in soli vojske so se pogovarjali boljševiki, menševiki, eserji in druge skupine, vse v upanju na drugačno, pravičnejšo družbo. Medtem je Lenin v izgnanstvu razvijal svoje interpretacije marksizma, ki so kmalu iz teorije prešle v prakso.
---
Neposredni vzroki padca avtoritete
Ko so v začetku leta 1917 razmere postale neznosne, so iskre nezadovoljstva preskočile v požar. Oskrbovalna kriza – v Petrograd je vse redkeje prihajala hrana, cene osnovnih živil so skokovito naraščale, primeroma so se cene kruha potrojile v nekaj mesecih – je bila samo vrh ledene gore. Ljudje so si začeli v mestih pomagati z molitvami in protesti. Delavci industrije so množično stavkali, ženske so na dan žena (8. mar.) klicale k uporu, žene in matere vojakov so zahtevale hrane in mir.Obenem je vojna že dolgo ni bila več vir patriotskega zanosa. Statistika navaja okoli dva milijona mrtvih in nešteto ranjenih, vojska pa je razpadala. Vojaki so pogosto dezertirali ali kar odkrito prestopili na stran demonstrantov – v Pozdravu vojaškega oficirja iz februarja 1917 zapisano: »Nočem več streljati v lastno ljudstvo.« Carjeva oblast je postala popolnoma nevzdržna, ker ni znala (ali želela) rešiti nastalega položaja. Parlamentarna Duma ni imela niti resnične moči niti zaresne ljudske podpore.
---
Potek februarske revolucije
Dogodki februarja so zares izbruhnili, ko so v Petrogradu začeli protestirati za kruh in mir, a oblast je sprva reagirala s prisilo. Razmere so se iz dneva v dan zaostrovale: 23. februarja po starejšem koledarju je več kot sto tisoč žensk in delavcev zasedlo ulice s sloganom "Kruh! Mir! Svoboda!". Policija je streljala na ljudi, a kmalu se je pridružila nesorazmerno večja drama – deli vojske so začeli odklanjati ukaze, deloma zaradi sorodstvenih vezi s protestniki in lastnega nezadovoljstva.Odločen trenutek je nastopil, ko so se k upornikom množično pridružile vojaške enote. V nekaj dneh je oblast v prestolnici propadla, car Nikolaj II. pa je pod pritiskom lastnih ministrov in predstavnikov Dume abdiciral, kar so ljudje sprejeli z mešanico olajšanja in veselja. Vendar pa revolucija ni prinesla neposrednega prehoda v novo državno ureditev: nastala je napeta dvojna oblast – začasna vlada (Provisional Government) in Petrogradski sovjet delavskih ter vojaških deputatov.
---
Narava in izzivi začasne vlade
Začasna vlada je imela plemenite, a v danih razmerah skorajda utopične cilje: demokratične volitve, priprava temeljev za ustavo, zagotovitev svoboščin. V praksi pa je bila že od prvega dne paralizirana z odprtimi vprašanji. Največji zaplet je predstavljala dilema glede vojne – večina ljudi in vojska so si želeli mir, vlada pa je iz strahu pred izgubo podpore zaveznikov vojno nadaljevala.Druga nerešljiva težava je bilo vprašanje parcele, oziroma zemlje: kmetje so želeli takojšnjo delitev zemljišč, a začasna vlada je odločitev prelagala na prihodnjo ustavodajno skupščino. Poleg tega je svoboda tiska odprla prostor za burne razprave, v katerih so boljševiki začeli hitro pridobivati vpliv, predvsem s pozivi po "vsem oblast sovjetom". Ulični sestanki, tiska repen časopisi in propaganda so ustvarili eksplozivno ozračje, v katerem je oblast vsak hip visela na nitki.
---
Potek in značilnosti oktobrske revolucije
Pomlad in poletje 1917 sta minila v znamenju naraščajočega kaosa, ki so ga le začasno zaustavili poskusi državnega udara in neuspešne vojaške ofenzive. Ko se je Lenin aprila vrnil v Petrograd s slovitimi aprilskimi tezami – "Vsa oblast sovjetom! Kruh, mir, zemlja!" – se je začela množična politična mobilizacija. Boljševiki so sprva predstavljali radikalno manjšino, toda s spretno organizacijo, izrabo nepopularnosti začasne vlade in razdeljenosti opozicije so pridobili vodilni položaj.V oktobru (novembru) 1917, v noči med 6. in 7. novembrom po novem koledarju, so pod vodstvom Lenina in s Trotskim kot poveljnikom vojaškega odbora, pripadniki rdeče garde in sporadično sodelujočih vojaških in mornariških enot zavzeli ključne točke v Petrogradu: mostove, pošto, telefon, železniško postajo. V nasprotju z mnogimi kasnejšimi opisi je bil prevzem oblasti razmeroma malo krvav – do pravega spopada je prišlo le ob napadu na Zimsko palačo, kjer pa je odpor branilcev hitro padel.
Reakcija v tujini je bila mešana: zahodne sile so bile osupele, ruska zmerna levica in liberalci pa zgroženi. Podeželje je burilo vprašanje delitve zemlje, mestnim delavcem so boljševiki hitro ponudili potrjeno oblast sovjetov (svetov), kar jim je zagotovilo zvestobo vsaj za začetno obdobje.
---
Primerjalna analiza: februar vs oktober
| Element | Februarska revolucija | Oktobrska revolucija | |------------------------ |------------------------------|-------------------------------| | Narava | Spontana, množična | Načrtovana, centralno vodena | | Socialna baza | Delavci, vojaki, ženske | Delavci, del vojske, rdeča garda, manj kmetov | | Vodstvo | Neorganizirano, vodje se pojavijo sproti (npr. Duma) | Jasno vodstvo (Lenin, Trocki) | | Cilji | Padec carja, demokracija | Socialistična oblast, oblast sovjetom | | Kratkoročne posledice | Konec monarhije, dvojna oblast| Prevzem oblasti v imenu sovjetov, začetek državljanske vojne | | Legitimnost | Široka podpora, a brez jasnega programa | Ozek sloj podpornikov, dvom v legitimnost izven mest |---
Posledice revolucij
Padcu carskega režima je kmalu sledil vzpon sovjetske države; monarhija Romanovih je bila izbrisana, Russija je postala prva država, ki je poskusila graditi novo oblast na temeljih marksističnega socializma. Gospodarske in socialne spremembe so bile izjemno radikalne: nacionalizacija industrije, razdelitev zemljišč (v teoriji) med kmete, uvajanje "vojnega komunizma" in kasneje "nove ekonomske politike" (NEP). S tem so bile zadovoljene nekatere ključne zahteve delavcev in kmetov, toda hkrati so sledili represija, pogromi nad nasprotniki in državljanska vojna med Rdečo in Belo armado. Človeške žrtve so bile grozljive: ocenjujejo, da je v državljanski vojni umrlo več kot 7 milijonov ljudi, vključno s posledicami lakote in epidemij.Na mednarodnem prizorišču je novica o oktobrski revoluciji navdihnila številna radikalna gibanja (Nemčija, Madžarska, kasneje celo Kitajska), a hkrati prizadela diplomatsko osamitev in strah, kar se je močno odražalo tudi v odnosih Jugoslavije in Slovenije z novo Rusijo med obema vojnama.
---
Zgodovinopisje in interpretativni spori
Pogledi na revoluciji se razhajajo. Sovjetska (marksistično-leninistična) zgodovinopisja je dolgo ponavljala, da je oktobrska revolucija bila "neizogibna" posledica volje ljudstva. Liberalna interpretacija (tudi v starejših slovenskih učbenikih in delih slovenskih emigrantov) je pogosto izpostavljala odtujenost novih oblasti od volje širšega prebivalstva, predvsem kmetov in manjšin. Revizionisti, kot jih najdemo v delih Orlanda Figes-a ali Richarda Pipesa, opozarjajo, da je bila oblast boljševikov sprva »manjšinska diktatura« in rezultat izjemnih okoliščin, ne pa širokega ljudskega gibanja.Pri razlagi dogodkov je treba nujno brati primarne vire z distanco: sovjetska poročila so pogosto pretiravala v smislu množične podpore ali prikrivala nasilje, medtem ko so belogardistični ali zahodni viri pogosto nekritično prevzemali protisovjetsko retoriko.
---
Literatura in viri
Za globlje razumevanje teh dogodkov priporočam branje prevodov Leninovih Spisov, dnevnikov Kerenskega, izbranih člankov iz slovenskega časopisnega arhiva (npr. Jutro 1917), pa tudi naslednje monografije: Orlando Figes: "Tragedija ljudstva" (slovenski prevod), Sheila Fitzpatrick: "Ruska revolucija", Tomaž Mastnak: "Na poti v socializem". V pomoč so lahko tudi učbeniki Zgodovina za gimnazije (DZS) ter antologije primarnih virov, ki jih hrani NUK.Pomembno je, da pri analizi uporabljamo večjezične prevode in upoštevamo kontekst nastanka virov.
---
Zaključek
Februarska in oktobrska revolucija sta, čeprav po naravi različni, predstavljali nepretrgano verigo dogodkov, ki sta v le nekaj mesecih preoblikovala Rusijo od znotraj. Prva je padla po teži notranje krize, druga je izkoristila vakuum oblasti in neizpolnjene obljube ter uvedla radikalno novo politično realnost. Posledice so presegale meje ruske države – spodbudile so novo miselnost v celotni Evropi, odločilno vplivale na razvoj socialističnih gibanj in pomenile začetek dolgega, pogosto krvavega poskusa gradnje družbe na teoriji marksizma-leninizma.Vprašanja legitimnosti, naravne nujnosti in moralnega upravičenja teh revolucij ostajajo odprta še danes. Prihodnje raziskave bi morale več pozornosti nameniti vlogi žensk, lokalnih skupnosti in neposrednim izkušnjam ljudi tistega časa, saj se prav na mikroravni pogosto razkrije resnični pomen zgodovinskih prelomov.
---
*Opomba: Pri pripravi predstavitve priporočam uporabo časovnic, zemljevidov Petrograda ter izsekov iz časopisov, da si dogodke lažje predstavimo, podobno kot smo se učili tudi pri temah o usodnem letu 1848 ali razpadu Avstro-Ogrske. Kritična primerjalna analiza in poznavanje virov sta ključ do razumevanja, kako se družbeni prelomi porajajo in kakšno ceno zahtevajo od ljudi, ki jih doživijo na lastni koži.*
Ocenite:
Prijavite se, da lahko ocenite nalogo.
Prijavite se