Pomoč pri pisanju spisa na podlagi osnutka

Vrsta naloge: Spis

Dodano: 15.10.2026 ob 8:22

Ali ljubezenska zavrnitev razkrije človekovo nizkotnost?

Peter Petrovič Lužin je premožen, urejen in samozavesten uradnik, ki se želi poročiti z Dunjo oziroma Avdotjo Romanovno, Raskoljnikovovo sestro. Na prvi pogled se predstavlja kot razumen in uspešen človek, ki je pripravljen revnemu dekletu omogočiti boljše življenje. V resnici je preračunljiv in domišljav. Za ženo si namenoma želi revno, vendar izobraženo in spodobno dekle, saj pričakuje, da mu bo zaradi rešitve iz pomanjkanja vse življenje hvaležno in pokorno. Njegova ljubezen zato ni nesebična, temveč temelji na prepričanju, da si lahko z denarjem in družbenim položajem pridobi oblast nad drugo osebo.

Do zavrnitve pride, ko Dunja in njena mati bolje spoznata Lužinov značaj. Pomembno vlogo pri tem ima tudi Raskoljnikov, ki hitro prepozna njegovo sebičnost. Lužin se v pogovoru z njimi vede užaljeno in vzvišeno ter od Dunje zahteva, naj izbira med njim in bratom. Prepričan je, da ima pravico do njenega spoštovanja, ker naj bi ji povrnil ugled in prezrl javno mnenje. Ko se Dunja odloči zanj prekiniti zaroko, ne premisli o svojih napakah, ampak za neuspeh obtoži druge. Zavrnitve ne sprejme kot njeno svobodno odločitev, temveč kot napad na svoj ponos.

Njegova nizkotnost se najjasneje pokaže pozneje, ko skuša očrniti Sonjo Marmeladovo in s tem škodovati Raskoljnikovu. Sonji skrivaj podtakne denar, nato pa jo pred drugimi obtoži kraje. Za svojo spletko izbere revno in družbeno nemočno dekle, ker računa, da bodo ljudje zaradi njenega položaja verjeli njemu. S tem pokaže strahopetnost: ne obračuna neposredno z Raskoljnikovom, ampak za maščevanje uporabi nedolžno žensko. Njegov načrt razkrije Lebezjatnikov, zato se Lužin javno osramoti. Kljub temu svoje krivde ne prizna in se Sonji ne opraviči.

Tudi Marks Wulffing v *Visoški kroniki* težko prenese ljubezensko zavrnitev. Marks je premožen in vpliven moški, ki se zanima za Agato Schwarzkobler. Vajen je, da mu njegov položaj omogoča doseči želeni cilj, zato Agatinega odpora ne sprejme. Agata njegovih čustev ne vrača in ga zavrne, ob neki priložnosti pa ga tudi udari. Udarec prizadene predvsem njegov ponos. Ker si njene naklonjenosti ne more pridobiti, skuša nad njo dobiti oblast s strahom in obtožbami.

Marks Agato obdolži čarovništva. Trdi, da mu je s svojim udarcem povzročila nenavadne bolečine v nogi in da so iz rane prišli kremen, igli in žeblja. Takšne predmete nato predloži kot domnevne dokaze njenega čaranja. Obtožba je še posebej nevarna, ker se zgodba dogaja v času čarovniških procesov, ko lahko že sum privede do mučenja in smrti. Marks torej ne širi le žaljivih govoric, ampak zavestno ogrozi Agatino življenje. Njegova prizadetost se spremeni v brezobzirno zlorabo družbenih predsodkov in sodnega sistema. Ker Agate ne more dobiti kot ljubljene ženske, jo poskuša uničiti.

Dunja in Agata se na zavrnjena ljubimca odzoveta odločno, vendar se njuna položaja razlikujeta. Dunja Lužinovo sebičnost razkrije v neposrednem pogovoru in ga jasno zavrne. Pri tem ohrani dostojanstvo ter se ne pusti kupiti z obljubo materialne varnosti. Lužina se ne boji več, ker spozna, da bi zakon z njim pomenil ponižanje in podrejenost. Tudi Agata Marksu ne izkazuje naklonjenosti in se mu upre, vendar je zaradi njegovih obtožb mnogo bolj ogrožena. Zoper njo niso usmerjene le njegove besede, temveč tudi oblasti in vraževerna skupnost. Obe ženski branita svojo svobodo, vendar Dunja zavrnitev lahko izrazi neposredno, Agata pa se mora boriti celo za življenje.

Zavrnjena moška se razlikujeta tudi po odnosu do lastne krivde. Lužin se svoje nizkotnosti ne zave oziroma je ni pripravljen priznati. Tudi ko je njegova spletka razkrita, se izmika odgovornosti in misli predvsem na svoj ugled. Ne obžaluje Sonjinega ponižanja, temveč svoj neuspeh. Marks pa se pozneje zave posledic svojega ravnanja. Ko Agato doleti vodna preizkušnja, jo reši iz vode in tako pomaga preprečiti njeno smrt. Njegovo dejanje lahko razumemo kot poskus popraviti povzročeno krivico. Vendar s tem ni mogoče izbrisati dejstva, da jo je prav on iz maščevanja spravil v smrtno nevarnost.

Po mojem mnenju je Lužin moralno nizkoten, saj svojo moč premišljeno uporablja proti revnim in ranljivim ljudem. Kljub temu je Marks še nizkotnejši. Lužin želi Sonjo javno osramotiti in prek nje prizadeti Raskoljnikova, Marks pa z lažno obtožbo neposredno ogrozi Agatino življenje. Dobro ve, kako nevarna je obtožba čarovništva, vendar jo vseeno uporabi kot orožje ranjenega ponosa. Njegova poznejša pomoč sicer kaže, da ni povsem brez vesti, a resnosti prvotnega dejanja ne odpravi.

Oba romana tako pokažeta, da ljubezenska zavrnitev sama ne povzroči človekove nizkotnosti, temveč jo razkrije. Lužin in Marks ženske ne razumeta kot svobodne osebe, ki imata pravico odločati o lastnem življenju, ampak kot sredstvo za potrjevanje svojega ugleda in moči. Ko ju Dunja in Agata zavrneta, se njuna navidezna ljubezen spremeni v maščevanje. Resnično dostojanstvo se zato ne pokaže v tem, ali je človekova ljubezen uslišana, ampak v tem, ali zna zavrnitev sprejeti brez poniževanja in ogrožanja drugega.